Čebelarska tradicija v Sloveniji je bila uvrščena na UNESCO-v Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.​​​​​​​

V Sloveniji je čebelarjenje način življenja za številne posameznike, družine in skupnosti, ​​​​​​​ki pridobivajo ​​​​​​​čebelje izdelke za hrano in tradicionalno medicino ter uporabljajo svoje znanje in spretnosti za skrb za čebele in okolje. V Sloveniji je edina čebelja podvrsta Kranjska čebela. Čebelarji imajo okoli 200.000 čebe​​​​​​​lji​​​​​​​h družin in z nadzorovanim vzrejanjem matic odgovorno zagotavljajo ohranjanje njihovih cenjenih značilnosti: prijaznosti, donosa, odlične orientacije in odpornosti na vremenske razmere. Čebele se večinoma hranijo v lesenih čebelnjakih blizu čebelarjevih domov. Skupnosti izražajo ljubeč in spoštljiv odnos do čebel, in sorodno znanje, spretnosti in prakse oblikujejo stoletja tradicije​​​​​​​ in prenašajo iz generacije v generacijo. Čebelarji, ki čebele smatrajo za svoje učitelje, prijatelje in simbole kreposti, zvijačnosti in zmerljivosti, povečujejo svoje znanje in spretnosti s stalnim raziskovanjem. Pomembnost čebelarstva v Sloveniji se odraža v njeni bogati terminologiji in v akademskih, literarnih in folklornih besedilih (z natisnjenimi deli od osemnajstega stoletja dalje, ki širijo znanje, prozo, poezijo in pregovore, povezane s čebelarstvom), umetnosti (z značilno poslikavo plošč in verskih in svetnih motivov na panjih) in arhitekturi (z gradnjo tradicionalnih čebelnjakov).​​​​​​​